Prikaz objav z oznako Za kulisami. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Za kulisami. Pokaži vse objave

ponedeljek, 14. september 2009

Filmi Vesele Kamere že končani

Izola je bila te dni posneta z vseh možnih perspektiv, ob vseh možnih časih. Mladi filmarji so namreč zbirali gradivo za film, ki bo čim bolje ponazarjal medgeneracijski oz. medkulturni konflikt. Ker so imeli udeleženci Vesele Kamere že osnovna tehnična znanja s področja ustvarjanja filmov, so se lahko s svojim mentorjem Boris Petkovičem - Olijem osredotočali predvsem na vsebinske teme.

V nasprotju s sicer bolj dokumentarno tradicijo Luksuz Produkcije pa so v sklopu Otoške delavnice Vesela Kamera nastali pretežno eksperimentalni filmi in fikcija.

Ekipe so sestavljene iz dveh oz. treh mladih filmski ustvarjalcev.




Boris Petkovič - Oli daje še zadnje nasvete za montažo filma




Mladi filmski ustvarjalci bodo svoje filme predstavili danes ob 19. uri,kasneje pa bodo na ogled tudi na spletu.

(Fotografinja: Sanja M.)

Veliki Otoški turnir v kalčeti

Zaradi poškodb smo tradicionalno nogometno bitko gostov z organizatorji Kina Otok spremenili v veliki Otoški turnir v kalčeti in namesto gležnjev so tekmovalci ogrevali zapestja.

Napeti boji ...
(Foto: Mojca Hrovat)

Navijanje
(Foto: Janez Volmajer)

Vedno bolj polna tabela z rezultati
(Foto: Mojca Hrovat)

Do finala sta se prebila Jan Cvitkovič in Piervittorio Vitori.
(Foto: Mojca Hrovat)

Lorenini napadi niso zadostovali - v velikem finalu sta s tehničnim direktorjem Matejem izgubila.
(Foto: Mojca Hrovat)

In tako sta prva velika zmagovalca Velikega Otoškega festivala sta postala Jan Cvitkovič in Piervittorio Vitori!

nedelja, 13. september 2009

O filmu Na lastnem pragu z Indijko, ki živi v Izoli

Indijski film Na lastnem pragu si je ogledala tudi Sasikala Perumal, ki prihaja iz Indije, a že 8 let živi v Izoli.

Ko se je film končal, je potrebovala nekaj trenutkov, da je prišla do besede. Film prikazuje življenja delavcev, ki vsak dan za stanovalce premožnejših stanovanjskih blokov opravljajo za različne stvari – od odnašanja smeti, umazanega perila do prinašanja hrane iz trgovine – in za svoje delo dobijo dobrih 50 $ na mesec, ki komaj zadoščajo za preživetlje v slumu.

Po Sasikalinem mnenju je film dobro predstavil indijsko realnost in družbo, ki še vedno temelji na kastah, čeprav te uradno ne obstajajo več. Pravi, da se premožnejšim ljudem na žalost še vedno zdi samoumevno, da nekdo iz nižjega sloja poskrbi za njihova gospodinjska opravila in za to dobi minimalno plačilo. Sicer je lahko odnos med delodajalcem in pomočnikom korekten, a vedno med njimi obstaja neka distanca in delodajalcev ne zanima, kje pravzaprav živijo njihovi pomočniki in kakšno je njihovo življenje po službi. Vsem, ki jim je bil všeč predvajani film, pa je priporočila tudi film Salaam Bombay!

Po fimu sta se režiserka filma Nishtha Jain in Sasikala Perumal zapletli v pogovor.



Sasikala Perumal se je sicer rodila v Indiji, a ker je bil oče diplomat, se je družina veliko selila. V ZDA je zaključila študij mikrobiologije in nekaj časa delala kot raziskovalka v laboratoriju. Pred 8 leti je njen mož dobil zaposlitev na Šoli za pomorstvo, zato sta se preselila v Slovenijo.

Z veseljem je pozdravila letošnjo vrnitev Kina Otok. Na prejšnji ediciji festivala je tudi sodelovala - skupaj s prijateljico s Tajske sta imeli svojo stojnico s hrano. Letos sicer ne prodaja indijskih dobrot, a vsekakor si namerava ogledati še kakšnega od filmov iz pestrega Otoškega programa.

Pogled iz projecirnice

Redko imajo obiskovalci možnost videti, kaj vse se dogaja pred filmsko projekcijo, zato smo se odpravili v projecirnico, da pokažemo, kakšne so zadnje minute pred začetkom filma.

Dva koluta, na katerih je zapisan film, sta že v projecirnici.


Filmski projektor je pripravljen.


Okence za predvajanje očiščeno.


Še zadnje preverjanje filmskega traku


in kinodvorane


ter filmska čarovnija se lahko začne.

ponedeljek, 31. avgust 2009

Koper bil je živ …

V Kopru je ponovno Oživela ulica. Že 10. leto zapored si je Klub študentov občine Koper prizadeval vrniti dogajanje na Kidričevo ulico, ki je bila nekoč ena najbolj živih koprskih ulic, danes pa je le bleda senca svojih najboljših dni. A 25. in 26. avgusta se je nanjo ponovno vrnil živahen utrip, za katerega so poskrbeli mnogi lokalni umetniki, performerji, različna društva in organizacije. Manjkali nismo niti mi - s čisto svojo, Kino Otok stojnico.

Najprej smo pripravili mreže za čim boljši ulov …


… nalepili plakate, postrojili letake in brošure, Borut in Piera pa sta bila v pripravljenosti.


Poskrbeli smo tudi za najbolj romantične ribice.


Za obiskovalce naše stojnice smo pripravili tudi nagradno vprašanje »Kaj je trgatev?« Očitno vprašanje ni bilo pretežko –


in nanj so odgovarjali tudi najmlajši ...


Tistim z največ sreče je ribica Kina Otok prinesla festivalski abonma, abonma večerov na Manzioliju, majčko Kina Otok ali festivalsko priponko.


Pa še good cop/ the bad cop, ki sta bedela nad našo stojnico:
Lorena, direktorica festivala Kino Otok, in Borut, piarovec

torek, 25. avgust 2009

Umetnost prevajanja filmov

Neki prevajalec je nekoč pojasnil, da prevajalci obžalujejo le dvoje: ko je prevod odličen, se tega nihče ne spomni; ko pa prevod ni točen, tega nihče ne pozabi.

Na Kino Otoku za prevode filmov v slovenščino skrbi prostovoljska, a izkušena ekipa prevajalcev, ki si prizadeva čim več filmov prevesti kar iz izvirnega jezika. Letošnja prevajalska brigada prevaja iz 6 jezikov: angleščine, italijanščine, francoščine, španščine, nemščine in korejščine. Ja, - iz korejščine ;)

Vsako leto pa so na sporedu tudi filmi v jezikih, za katere v Sloveniji ni mogoče najti prevajalcev; za te filme so slovenski podnapisi navadno narejeni na osnovi angleških. Letos se na tak način mdr. prevajata indijanski jezik tarahumara in etiopski jezik amhara.

Ko so prevodi pripravljeni, je treba filme še podnasloviti. Na Kino Otoku podnaslavljanje s slovenskimi podnapisi vedno poteka kar v živo med projekcijami. Ker ni možnosti za testne projekcije, je včasih to za podnaslavljalca pravo adrenalinsko doživetje – lahko se namreč zgodi, da se DVD, po katerem je nastajal prevod, deloma razlikuje od filmske kopije, ki se predvaja občinstvu. Najbolj pa srčni utrip povišajo odstopanja od angleških podnapisov, na podlagi katerih se je pripravljal slovenski prevod.

Slovenske podnapise bodo imeli vsi filmi v tekmovalnem programu in filmi, namenjeni širšemu občinstvu in otrokom. Ostali filmi pa bodo podnaslovljeni z angleškimi podnapisi, kar bo tudi jasno označeno v festivalskem časopisu.

ShareThis