Filmski gostje o festivalu Kino Otok

(Foto Janez Volmajer)


»Nikoli nisem odšel iz Izole. Ko sem prišel prvič, nas je županja Breda peljala na fino kosilo na neko teraso, na kateri sta Nehru in Nasser jedla eno s Titom. Vrhunska raven festivala se slika v repertoarju neuvrščenih filmov. Filmi, ki sem jih videl doslej na peti ediciji so bili, iranski, indijski, Zahodnoafričani v ZDA … Dobro se držite!« (Želimir Žilnik)

“Prvič sem na takem festivalu. Vsi ljudje so zelo prijazni. Okolje je nadvse prijetno – zelo mi je všeč. Festival pa je zelo prijeten.” (Young-Seok Noh)

“We are really happy that there are a lot of other things to do between film screenings, like swimming and especially table football.” (Helmut Groschup)

“This festival is like a Grateful Dead concert because of its really good vibe!” (Darren Dean)

“I like the relaxed mood of the festival. And the response to the film was wonderful. I also like the climate and the Adriatic sea in which also our baby was bathing. Because of the baby we couldn’t go to the parties but neverthless it’s great”. (Albertina Carri)

“I am surprised because normally when there are so many changes in a festival, the quality suffers. But I have to say this festival edition kept the level of the previous ones. I feel next one will be even better.” (Abolfasl Jalili)

“Izola film festival is a place where you can talk about cinema and not only watch or show it. That's a nice feeling because you are sourrounded by people who really love and appreciate your job.” (Natalie Mansoux)

“Here I noticed the same mood I find when I meet people who make movies not because they just like to do it but because they have a deep love and respect for life and Cinema.” (Mariano de Rosa)

Noči na Kinu Otok

Kino Otok se je včeraj tudi uradno zaključil in še vedno nam je žal, da so se z njim končale tudi noči na Svetilniku.

Začenjale so se s kratkimi filmi na plaži
(Foto: Mojca Horvat)

in nadaljevale par metrov stran,
(Foto: Matjaž Ličer)

kjer so večere popestrili različni glasbeni gostje,
(Foto: Matjaž Ličer)

(Foto: Sanja Matkovič)

ki so poskrbeli za odlično vzdušje.
(Foto: Janez Volmajer)

Najtežja odločitev večera je bila, katero izmed več kot 20 žganic poskusiti tisto noč,
(Foto: Matjaž Ličer)

na drugi strani šanka pa so garali tudi naši gostje - Federico Veiroj, režiser filma Akne.
(Foto: Matjaž Ličer)

Nihče ni ostal lačen, pravi hit med gostinci pa je bila jamajška stojnica z bananinim pecivom, energy boosterjem za žur pozno v noč.
(Foto: Sanja Matkovič)

Veliki Otoški turnir v kalčeti

Zaradi poškodb smo tradicionalno nogometno bitko gostov z organizatorji Kina Otok spremenili v veliki Otoški turnir v kalčeti in namesto gležnjev so tekmovalci ogrevali zapestja.

Napeti boji ...
(Foto: Mojca Hrovat)

Navijanje
(Foto: Janez Volmajer)

Vedno bolj polna tabela z rezultati
(Foto: Mojca Hrovat)

Do finala sta se prebila Jan Cvitkovič in Piervittorio Vitori.
(Foto: Mojca Hrovat)

Lorenini napadi niso zadostovali - v velikem finalu sta s tehničnim direktorjem Matejem izgubila.
(Foto: Mojca Hrovat)

In tako sta prva velika zmagovalca Velikega Otoškega festivala sta postala Jan Cvitkovič in Piervittorio Vitori!

O filmu Na lastnem pragu z Indijko, ki živi v Izoli

Indijski film Na lastnem pragu si je ogledala tudi Sasikala Perumal, ki prihaja iz Indije, a že 8 let živi v Izoli.

Ko se je film končal, je potrebovala nekaj trenutkov, da je prišla do besede. Film prikazuje življenja delavcev, ki vsak dan za stanovalce premožnejših stanovanjskih blokov opravljajo za različne stvari – od odnašanja smeti, umazanega perila do prinašanja hrane iz trgovine – in za svoje delo dobijo dobrih 50 $ na mesec, ki komaj zadoščajo za preživetlje v slumu.

Po Sasikalinem mnenju je film dobro predstavil indijsko realnost in družbo, ki še vedno temelji na kastah, čeprav te uradno ne obstajajo več. Pravi, da se premožnejšim ljudem na žalost še vedno zdi samoumevno, da nekdo iz nižjega sloja poskrbi za njihova gospodinjska opravila in za to dobi minimalno plačilo. Sicer je lahko odnos med delodajalcem in pomočnikom korekten, a vedno med njimi obstaja neka distanca in delodajalcev ne zanima, kje pravzaprav živijo njihovi pomočniki in kakšno je njihovo življenje po službi. Vsem, ki jim je bil všeč predvajani film, pa je priporočila tudi film Salaam Bombay!

Po fimu sta se režiserka filma Nishtha Jain in Sasikala Perumal zapletli v pogovor.



Sasikala Perumal se je sicer rodila v Indiji, a ker je bil oče diplomat, se je družina veliko selila. V ZDA je zaključila študij mikrobiologije in nekaj časa delala kot raziskovalka v laboratoriju. Pred 8 leti je njen mož dobil zaposlitev na Šoli za pomorstvo, zato sta se preselila v Slovenijo.

Z veseljem je pozdravila letošnjo vrnitev Kina Otok. Na prejšnji ediciji festivala je tudi sodelovala - skupaj s prijateljico s Tajske sta imeli svojo stojnico s hrano. Letos sicer ne prodaja indijskih dobrot, a vsekakor si namerava ogledati še kakšnega od filmov iz pestrega Otoškega programa.

Pogled iz projecirnice

Redko imajo obiskovalci možnost videti, kaj vse se dogaja pred filmsko projekcijo, zato smo se odpravili v projecirnico, da pokažemo, kakšne so zadnje minute pred začetkom filma.

Dva koluta, na katerih je zapisan film, sta že v projecirnici.


Filmski projektor je pripravljen.


Okence za predvajanje očiščeno.


Še zadnje preverjanje filmskega traku


in kinodvorane


ter filmska čarovnija se lahko začne.

Kino Otok tudi na Sečoveljski solinah

Včeraj se je utrip Kina Otok preselil tudi na Sečovljske soline, kjer so izredno gostoljubno sprejeli naše filmske goste, ki so tako uživali v sproščenem druženju in super razlagah vodiča Petra.

Goste je popeljal po solnih poljih, ogledali pa so si tudi muzej. Svojim jedem pa bodo od sedaj naprej lahko dodali tudi sečovljesko sol.



Vdušje na solinah je bilo odlično. Dokazi spodaj :)










Hoteli pa smo poskrbeti tudi za Neprecenljiv festivalski trenutek, ko gostje vržejo direktorico festivala v morje. A Lorena se je upirala z vsemi štirimi in zaenkrat ostala na kopnem - a vsekakor imamo občutek, da ji neprostovoljno kopanje na tem festivalu ne uide … ;)

Fotograf: Janez Volmajer

Še manj kot 19 ur do začetka Kina Otok

Manj kot 19 ur do začetka 5 dni, ki bodo polni odličnih filmov, super delavnic, intervjujev z zanimivimi gosti, nepozabnih žurov in ostalih Neprecenljivih trenutkov!

Začnemo ob 17.00 v Kulturnem domu v Izoli s filmom Tahaan, deček z bombo



in potem morju odličnih filmov naproti!

Vandin citat dneva

Vandina modrost za danes:

"Aristotle was not Belgian, the principle of Buddhism is not "every man for himself", and the London Underground is not a political movement. Those are all mistakes, Otto. I looked them up." (Riba po imenu Vanda)

Do Kina Otok pa še slaba 2 dneva! Imaš že obkrožene filme, ki jih nikakor ne smeš zamuditi? Žure, na katerih ne smeš manjkati? Prijatelje, ki jih moraš vzeti s sabo?

Zlata Ribica izžrebala nagranjence, ki bodo prejeli nagrade festivala

V otoškem »štabu« smo izvedli tudi nagradno žrebanje vseh, ki so na stojnicah odgovorili na izredno zahtevno vprašanje »Kaj je Trgatev?«.

Žrebanje je opravila kar direktorica Lorena sama pod bujnim očesom komisije v sestavi piarovca Boruta, skrbnice filmov Piere in oblikovalke Špele. Zapisnik pa je vodila naša neumorna Bernarda.



Nagrade so si s pravilnim odgovorom prislužili:
1. nagrada - Festivalski abonma: Jasna P., Izola


2. nagrada - Večeri na Manzioliju: Matija M., Izola


3. nagrada - Festivalska majica: Massimo M., Pobegi


4. nagrada - Festivalska broška: Sebastjan G., Izola

Čestitamo srečnežem, ostalim pa želimo, da jih zlata ribica izbere kdaj drugič :)

4 najnovejši ribji modni trendi

4 majice, oblikovane posebej za letošnji Kino Otok.
Za ribice in ribone!

Koper bil je živ …

V Kopru je ponovno Oživela ulica. Že 10. leto zapored si je Klub študentov občine Koper prizadeval vrniti dogajanje na Kidričevo ulico, ki je bila nekoč ena najbolj živih koprskih ulic, danes pa je le bleda senca svojih najboljših dni. A 25. in 26. avgusta se je nanjo ponovno vrnil živahen utrip, za katerega so poskrbeli mnogi lokalni umetniki, performerji, različna društva in organizacije. Manjkali nismo niti mi - s čisto svojo, Kino Otok stojnico.

Najprej smo pripravili mreže za čim boljši ulov …


… nalepili plakate, postrojili letake in brošure, Borut in Piera pa sta bila v pripravljenosti.


Poskrbeli smo tudi za najbolj romantične ribice.


Za obiskovalce naše stojnice smo pripravili tudi nagradno vprašanje »Kaj je trgatev?« Očitno vprašanje ni bilo pretežko –


in nanj so odgovarjali tudi najmlajši ...


Tistim z največ sreče je ribica Kina Otok prinesla festivalski abonma, abonma večerov na Manzioliju, majčko Kina Otok ali festivalsko priponko.


Pa še good cop/ the bad cop, ki sta bedela nad našo stojnico:
Lorena, direktorica festivala Kino Otok, in Borut, piarovec

Obvezna smer: Kino Otok

Ribice so preplavile tudi nekaj jambo plakatov po Ljubljani.

In da je obisk najbolj sončnega filmskega festivala res obvezen, kažejo tudi prometni znaki.

Neuradna himna

Ribice Kino Otoka

Male in velike ... rumene, modre, zelene, rdeče ... vsaka med njimi edinstvena, a vse med njimi filmofili. Včasih proti toku, vsaka v svojem stilu, a vseeno ubrano plavamo proti Otoku odličnih filmov, zanimivih delavnic, neprecenljivih dogodkov, norih nočeh in jutranjih poležavanjih na plaži.

Da bo najbolj ribji filmski festival Kino Otok ostal v slonjem in ne spominu zlate ribice, skrbi z vsakim dnem večja jata. In ker je zakulisje filmskega festivala prav tako zanimivo kot uradni del, se bomo ribice s svojimi prispevki oglašale na festivalskem blogu in omogočile tudi pogled v naše podvodno kraljestvo.

Natakni si podvodno masko, kajti čaka te opazovanje pravega koralnega grebena!