O filmu Na lastnem pragu z Indijko, ki živi v Izoli

Indijski film Na lastnem pragu si je ogledala tudi Sasikala Perumal, ki prihaja iz Indije, a že 8 let živi v Izoli.

Ko se je film končal, je potrebovala nekaj trenutkov, da je prišla do besede. Film prikazuje življenja delavcev, ki vsak dan za stanovalce premožnejših stanovanjskih blokov opravljajo za različne stvari – od odnašanja smeti, umazanega perila do prinašanja hrane iz trgovine – in za svoje delo dobijo dobrih 50 $ na mesec, ki komaj zadoščajo za preživetlje v slumu.

Po Sasikalinem mnenju je film dobro predstavil indijsko realnost in družbo, ki še vedno temelji na kastah, čeprav te uradno ne obstajajo več. Pravi, da se premožnejšim ljudem na žalost še vedno zdi samoumevno, da nekdo iz nižjega sloja poskrbi za njihova gospodinjska opravila in za to dobi minimalno plačilo. Sicer je lahko odnos med delodajalcem in pomočnikom korekten, a vedno med njimi obstaja neka distanca in delodajalcev ne zanima, kje pravzaprav živijo njihovi pomočniki in kakšno je njihovo življenje po službi. Vsem, ki jim je bil všeč predvajani film, pa je priporočila tudi film Salaam Bombay!

Po fimu sta se režiserka filma Nishtha Jain in Sasikala Perumal zapletli v pogovor.



Sasikala Perumal se je sicer rodila v Indiji, a ker je bil oče diplomat, se je družina veliko selila. V ZDA je zaključila študij mikrobiologije in nekaj časa delala kot raziskovalka v laboratoriju. Pred 8 leti je njen mož dobil zaposlitev na Šoli za pomorstvo, zato sta se preselila v Slovenijo.

Z veseljem je pozdravila letošnjo vrnitev Kina Otok. Na prejšnji ediciji festivala je tudi sodelovala - skupaj s prijateljico s Tajske sta imeli svojo stojnico s hrano. Letos sicer ne prodaja indijskih dobrot, a vsekakor si namerava ogledati še kakšnega od filmov iz pestrega Otoškega programa.